{"id":122,"date":"2016-03-05T20:22:00","date_gmt":"2016-03-05T20:22:00","guid":{"rendered":"https:\/\/velkomen.eu\/?p=122"},"modified":"2022-12-14T20:33:45","modified_gmt":"2022-12-14T20:33:45","slug":"dame-in-gospodje-naj-vam-predstavim-ae-o-in-a","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/2016\/03\/05\/dame-in-gospodje-naj-vam-predstavim-ae-o-in-a\/","title":{"rendered":"Dame in gospodje, naj vam predstavim \u00c6, \u00d8 in \u00c5"},"content":{"rendered":"\n

Norve\u0161\u010dina, bolj eksoti\u010dno sploh ne bi moglo biti, pa je nekako tako naneslo. Tako se \u017ee eno leto sre\u010dujem s tem novim jezikom in se \u010dudim nekaterim spoznanjem. Zame je u\u010denje jezika nekaj podobnega kot sestavljanje ogromne sestavljanke. Najprej se lotim okvirja, potem pa se po\u010dasi poklopi \u0161e kak ko\u0161\u010dek, ki ga lahko umestim v celotno sliko. Trenutno sem komaj pri sestavljanju okvirja. Za\u010dela sem z jezikovnim te\u010dajem, ki je za vse priseljence trenutno skoraj nujen, saj je brez aktivnega u\u010denja in znanja jezika te\u017eko najti pot do slu\u017ebe, pa tudi do lokalnih poznanstev. Ponudba je kar velika, cene pa se gibljejo okoli 4000 kron za en modul (ca. 50 u\u010dnih ur). Poleg tega je na voljo \u0161e nekaj brezpla\u010dnih aktivnosti, kot na primer pogovorna sre\u010danja (Spr\u00e5kkaf\u00e9) in brezpla\u010dni te\u010daji, ki jih organizirajo Rde\u010di kri\u017e in katoli\u0161ka cerkev: <\/p>\n\n\n\n

https:\/\/www.nav.no\/no\/Lokalt\/Rogaland\/Relatert+informasjon\/norwegian-courses<\/a><\/p>\n\n\n

\n
\"learn-norwegian-online\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pred mojim prvim sre\u010danjem z jezikom sem \u017ee nekajkrat sli\u0161ala za stereotip, da je norve\u0161\u010dina nekak\u0161na me\u0161anica angle\u0161\u010dine in nem\u0161\u010dine. Po prvih ugotovitvah pa lahko re\u010dem, da v jeziku prepoznavam predvsem nem\u0161\u010dino. Dejansko gre za severnogermanski jezik indoevropske jezikovne skupine, tako da so skupne prvine zgodovinsko dejstvo. Pomembno vlogo je treba pripisati tudi Hansi (trgovska zveza severnonem\u0161kih mest), ki je imela v srednjem veku trgovski monopol na obmo\u010dju Baltika in severne Evrope, trgovala pa je tudi z Norve\u0161ko. Uraden trgovski jezik teh mest je bila spodnjesa\u0161\u010dina, norve\u0161\u010dina pa se je zaradi la\u017ejega komuniciranja s trgovci poenostavila in prevzela nekaj elementov tega jezika.<\/p>\n\n\n\n

Norve\u0161\u010dina danes pozna dve obliki, ki imata status uradnega jezika in se uporabljata v pisni obliki (knji\u017eni bokm\u00e5l in \u00bbnovonorve\u0161\u010dina\u00ab oz. nynorsk, pri kateri gre pravzaprav za najstarej\u0161o obliko). Ve\u010dina prebivalstva uporablja bokm\u00e5l, pri tem pa gre za neke vrste prilagojeno dan\u0161\u010dino, ki izhaja iz biv\u0161e zveze Norve\u0161ke z Dansko. Nynorsk pa predstavlja poskus uveljavitve starih avtohtonih prvin brez danskih vplivov. Najve\u010dja posebnost pa so prav gotovo \u0161tevilna nare\u010dja, ki imajo na Norve\u0161kem poseben status. V govorjeni obliki namre\u010d ni enotnega knji\u017enega jezika, kot je pri nas knji\u017ena sloven\u0161\u010dina, pa\u010d pa uporabljajo lokalna nare\u010dja. Teh bi naj po nekaterih podatkih bilo od 400 do 500, tako da ima dejansko vsaka vas svojo razli\u010dico.<\/p>\n\n\n

\n
\"document\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Moje znanje jezika mi trenutno \u0161e ne pomaga pri razlikovanju med nare\u010dji, mi pa koristi predvsem znanje nem\u0161\u010dine. Sama slovnica je podobna nem\u0161ki, le da ni tako kompleksna (npr. stav\u010dna struktura: Jeg kommer fra Stavanger. Jeg er student.) Naslednji odstavek sem prekopirala iz \u010dlanka, ki sem ga prvega na\u0161la na spletu. Ozna\u010dila bom besede, ki spominjajo na nem\u0161ke in tako pomagajo pri razumevanju vsebine.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbNorge er det eneste landet i Norden som ikke tillater dobbelt statsborgerskap, men det kan det bli slutt p\u00e5. Torsdag innstilte Stortingets kommunal- og forvaltningskomit\u00e9 p\u00e5 \u00e5 be regjeringen utrede saken.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\u0160e nekaj primerov: velkommen, spr\u00e5k, frivillige, hus, bok, baker, kirke, handel, betale, l\u00e6rer \u2026<\/p>\n\n\n\n

Omenila bi \u0161e nekaj razlik. V norve\u0161\u010dini poznajo le dativ in genitiv, pa \u0161e v teh primerih se raba razlikuje glede na nare\u010dje. Glagolov ni potrebno spregati, torej obdr\u017eijo pri vseh osebah enako kon\u010dnico (jeg har, du har, han har, vi har \u2026) Najbolj zanimivo pa je razlikovanje spolov. Norve\u0161\u010dina sicer pozna tri spole, vendar pa knji\u017eni bokm\u00e5l \u017eenski in mo\u0161ki spol zdru\u017ei v \u00bbutrum\u00ab. Ve\u010dina samostalnikov spada ravno v slednjo skupino, v kateri se spol poljubno izbira: ei<\/strong> kvinne in en<\/strong> kvinne (\u017eenska). Bila sem prav presene\u010dena, ko sem pri te\u010daju prvi\u010d sli\u0161ala, da prevladujejo mo\u0161ke oblike in da si \u017eenskih ni potrebno zapomniti (oz. le za prepoznavanje, saj jih le redkokdo uporablja). V mestu Bergen, na primer, \u017eenske oblike sploh ne poznajo. Spominjam se \u0161tudijskih let v Gradcu, ko sta spolna asimetrija jezika in generi\u010dnost mo\u0161kega slovni\u010dnega spola bili pogosto obravnavani temi, zlasti pri pisanju diplomskih nalog. Tu pa nisem zasledila \u0161e nobenega diskurza v tej smeri. Jezik se zdi bolj prakti\u010den in ideolo\u0161ko manj obremenjen.<\/p>\n\n\n\n

Nasploh je \u017eivljenje tukaj veliko bolj prakti\u010dno, omejeno le na najnujnej\u0161e. V to ljudi do neke mere prisilijo vremenske razmere in okolica, deloma pa tudi posebne dru\u017ebene karakteristike, pri katerih je pomembno omeniti socialisti\u010dno obarvan neformalni kodeks obna\u0161anja (Jante), uniformno podobo, egalitarizem, potrpe\u017eljivost ipd. Bilo bi zanimivo raziskovati, v kolik\u0161ni meri tak\u0161ne okoli\u0161\u010dine vplivajo tudi na jezik in kak\u0161na je dinamika v tem novem mednarodnem okolju, ki je \u0161e posebej izrazito tu v Stavangerju. Vsa opazovanja in spoznanja bom posku\u0161ala strnit \u0161e v kak prispevek, zaenkrat pa se moram \u0161e potruditi, da mi \u00c6, \u00d8 in \u00c5 ne bodo ve\u010d tako tuji.<\/p>\n\n\n

\n
\"keep-calm-and-snakke-norsk-1\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

OBJAVE<\/h3>\n\n\n\n