{"id":23,"date":"2014-12-21T20:02:00","date_gmt":"2014-12-21T20:02:00","guid":{"rendered":"https:\/\/velkomen.eu\/?p=23"},"modified":"2022-12-14T20:34:45","modified_gmt":"2022-12-14T20:34:45","slug":"odhod-iz-slovenske-vojske-refleksija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/2014\/12\/21\/odhod-iz-slovenske-vojske-refleksija\/","title":{"rendered":"Odhod iz Slovenske vojske: refleksija"},"content":{"rendered":"\n

Za\u010detno obdobje<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Bil je normalen delovni dan v Steklarni Roga\u0161ka, tam nekje v prvi polovici leta 2000. Kolega me je klical iz Dolenjske. Sporo\u010dil mi je, da so v takratnem 10. MOTB (10. Motorizirani Bataljon) za\u010deli zaposlovati profesionalne vojake. Po klicu ali dveh sem \u017ee pisal prijavo. \u017delja, da se zaposlim v vojski, je bila prisotna \u017ee od 2. razreda osnovne \u0161ole.<\/p>\n\n\n\n

Po zdravni\u0161kih pregledih in fizi\u010dnih testih je sledil razgovor pri voja\u0161kemu psihologu. Vse \u010desar se spomnim od takrat je le opozorilo, da bom moral med ostalim tudi rezati veje z dreves, pometati, \u010distiti \u2026. Ni\u010d me ni moglo odvrniti od te prilo\u017enosti.<\/p>\n\n\n\n

Po sprejemu na prvi dan nas je nekaj, v tistem trenutku \u0161e kandidatov (pravi profesionalni vojak je kandidat postal \u0161ele po uspe\u0161ni opravljeni \u00bbFazi\u00ab), od\u0161lo po slu\u017ebene izkaznice. Uniforme \u0161e nismo imeli, posojali smo si eno voja\u0161ko srajco za slikanje. Vsi nekoliko prestra\u0161eni in ubogljivi za vsak ukaz in navodilo.<\/p>\n\n\n\n

Po koncu prvega dne sem bil prepri\u010dan, da so za nas na voljo sobe, \u010de ne \u017ee stanovanja, kjer se lahko prespi in biva. Na vhodu v voja\u0161nico sem naivno vpra\u0161al vratarja, kje se da spati in \u010de so na voljo slu\u017ebena stanovanja. Prevezali so me takratnemu namestniku poveljnika bataljona, ki mi je razlo\u017eil, da bo treba iti domov in da se kot nadomestilo izpla\u010dajo potni stro\u0161ki. Potni stro\u0161ki? Kaj je to? Ne samo, da nisem vedel, kaj so to potni stro\u0161ki, pozanimal se nisem niti, koliko bom imel pla\u010de. Vedel sem le, da pla\u010da ni visoka, da pa ni minimalna. To je bilo takrat zame dovolj.<\/p>\n\n\n\n

Kmalu se je za\u010dela t.i. Faza. Med tem dvomese\u010dnim usposabljanjem v sklopu 10.MOTB so iz civilov posku\u0161ali ustvariti vojake. Iz relativno ugodnih 8 ur smo pre\u0161li na zelo intenzivno usposabljanje, ki je bilo popestreno s kri\u010danjem, skleci, poskoki, nenehnemu preobla\u010denju v razli\u010dne uniforme in podobno.<\/p>\n\n\n\n

Ko se spomnim nazaj na to obdobje in ga primerjam z dana\u0161njim dogajanjem v SV, mi nikakor ni jasno, kako so lahko takratni in\u0161truktorji \u0161e sploh na prostosti. Sam menim, da je Faza nujno potrebna \u0161e danes, ampak vem, da je to v tem \u010dasu neizvedljivo. Rezultat Faze je bil osip iz 33 kandidatov na 17 vojakov, ki so danes skoraj vsi vsaj pod\u010dastniki.   <\/p>\n\n\n\n

Kratka pot skozi 14 let dela v Slovenski vojski<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Delo v Slovenski vojski je bilo zame vedno zanimivo. Kot vojak sem sledil poveljujo\u010dim, pred ve\u010d kot desetletjem smo se manj obremenjevali s to\u017ebami, \u0161ikaniranjem, mobingom in podobnimi temami. Takrat ni bilo ni\u010d \u010dudnega, \u010de si za manj\u0161e napake ali po\u010dasnost malo \u00bbpotelovadil\u00ab. Zakaj je to bilo bolj enostavno? Zato, ker noben poveljujo\u010di ni nikogar kaznoval, ker mu vojak ni bil v\u0161e\u010d. Vse se je odvijalo v smislu usposabljanja. Primer: po\u010dasnost pri preobla\u010denju se na kriznem \u017eari\u0161\u010du lahko prelevi v po\u010dasnost pri premikanju ali izvr\u0161evanju naloge, to pa privede do po\u0161kodb ali celo smrti. Kar je \u0161e huj\u0161e, privede lahko od smrti sovojaka, to pa je nedopustno. In saj poznate tisti pregovor: \u00bbTrain hard, fight easy\u00ab. Pa tudi nam je bilo la\u017eje. Veliko bolj mu\u010dno je bilo takrat hoditi na uradne razgovore. Naredi\u0161 napako, se utrdi\u0161 (25 sklec za domovino) in delo gre naprej.<\/p>\n\n\n\n

Skozi leta sem napredoval in postal poveljnik oddelka. Tu se je za\u010del drug svet. Hitro spozna\u0161, da je slediti najla\u017eje. Odgovornost do vojakov v oddelku pa prinese velike napore in izzive. V \u0161estih mesecih se je te\u017eko nau\u010diti vsega potrebnega, zato se u\u010di\u0161 ob delu. In seveda dela\u0161 napake. Na sre\u010do sem imel prilo\u017enost delati napake v obdobju miru, na doma\u010dem terenu.<\/p>\n\n\n\n

Poleg odgovornosti so se mi kot pod\u010dastniku odprle mo\u017enosti za odhod na te\u010daje v tujino. Tako sem kar hitro od\u0161el k marincem v ZDA na te\u010daj za poveljnike oddelkov. To je bila enkratna izku\u0161nja, kjer sem spoznal delo tujih oboro\u017eenih sil. Taka izobra\u017eevanja in te\u010daji dajejo \u0161e dodatno motivacijo za delo. Naslednja leta ni manjkalo te\u010dajev in kmalu je pri\u0161la tudi prva misija. Misija je minila brez ve\u010djih zapletov, najve\u010dji izziv je predstavljala skrb za vojake in njihovo varno vrnitev.<\/p>\n\n\n\n

V letu 2005 se mi je ponudila prilo\u017enost dela v tujini v poveljstvu kopenskih sil NATA v Madridu. Petletna izku\u0161nja mi je odprla nov pogled na delovanje oboro\u017eenih sil in predvsem na delovanje NATA. Na dol\u017enosti v tujini sem kmalu spoznal, da bo potrebno posvetiti prosti \u010das za pridobitev terciarne izobrazbe. Svoje hobije in prosti \u010das je nadomestilo sedenje za knjigami. Tri in pol leta kasneje sem diplomiral in se kmalu vrnil v Slovensko vojsko. Ker takrat \u0161e nisem imel otrok, sem se odlo\u010dil nadaljevati \u0161tudij na 2. stopnji in se svojim hobijem odrekel \u0161e za dve leti. Svoje izku\u0161nje iz tujine sem posku\u0161al uporabljati v poveljstvu brigade, popoldan in zve\u010der pa prebil v knji\u017enici in na predavanjih. V letu 2012 sem kon\u010dal magistrski \u0161tudij in kar naenkrat se je pokazala prilo\u017enost za \u0161e eno dol\u017enost v vrhovnem poveljstvu NATA v Belgiji (SHAPE).<\/p>\n\n\n\n

Delo v tem poveljstvu je bilo druga\u010de. Glede na izobrazbo in pretekle izku\u0161nje sem \u017eelel ve\u010d odgovornosti. Delal sem kot in\u0161truktor za kadrovski sistem, ki ga uporablja NATO, zato sem moral hitro spoznati tudi celotno kadrovsko doktrino in dokumente, ki le-to predpisujejo. Poleg \u0161tudiranja in izvajanja te\u010dajev sem se prijavljal na delovna mesta, ki so jih objavljala poveljstva znotraj NATA.<\/p>\n\n\n\n

V letu 2014 sem bil izbran v o\u017eji krog za kadrovnika v bazi Joint Warfare Center na Norve\u0161kem. Sledil je pisni test, ki ga je bilo potrebno opraviti za dostop na intervju. Odlo\u010dil sem se, da na razgovoru dam vse karte na mizo in posku\u0161am prepri\u010dati komisijo. Ta odlo\u010ditev se je izkazala za pravilno, saj sem po sedmih dneh dobil povabilo za nastop na delo (izbirni postopek na\u010deloma traja do 28 dni). Prepri\u010dal sem na razpisu, na katerega se obi\u010dajno prijavi nekaj tiso\u010d kandidatov. Od tu naprej so se za\u010dele priprave za odhod iz Slovenske vojske.<\/p>\n\n\n\n

Vtisi ob odhodu<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Pripadniki, ki odhajajo iz SV, najve\u010dkrat odhajajo zaradi razo\u010daranja in \u00bbslabega stanja\u00ab v SV. Odhod podkrepijo s kritiziranjem nadrejenih, podrejenih, sistema samega, nepotizma, krivic ipd. Sam se strinjam, da razmere niso ro\u017enate, da se nepotizem dogaja, da so storjene krivice\u2026 vendar se to dogaja tudi dale\u010d na zahodu (in to precej bolj o\u010ditno, verjeli ali ne), kjer naj bi bilo vse bolj\u0161e in bolje urejeno. Pa vendar, Slovensko vojsko zapu\u0161\u010dam z veliko hvale\u017enostjo do vseh sodelavcev, s katerimi sem sodeloval. Vojska mi je omogo\u010dila osebnosti razvoj in nabiranje bogatih izku\u0161enj doma in po svetu.  <\/p>\n\n\n\n

Nikakor ne morem kritizirati, da je vse slabo. Slovensko vojsko zapu\u0161\u010dam s te\u017ekim srcem, vendar mi je bila ponujena bolj\u0161a prilo\u017enost z ve\u010djo odgovornostjo, kar sem tudi \u017eelel.  Vseh 14 let nisem nikoli skrbel, da pla\u010de 5. v mesecu ne bo. Dokler je bila pla\u010da po mojih kriterijih dovolj visoka, sem ostal. Ko mi ni bla ve\u010d, sem za\u010del iskati druge prilo\u017enosti.<\/p>\n\n\n\n

\u017delja po delu v Slovenski vojski \u0161e vedno ostaja. To se ne bo nikoli spremenilo. Vendar je zdaj na prvem mestu na\u0161a dru\u017eina, za katero je po tehtnem premisleku trenutno bolje, da odide na Norve\u0161ko, kjer si bomo ponovno ustvarili nov dom in posku\u0161ali kar se da izkoristiti to prilo\u017enost. Slovenski vojski \u017eelim vse najbolj\u0161e. Upam, da se bo razvijala, omogo\u010dila vojakom, da ne skrbijo za svoj finan\u010dni polo\u017eaj, da se bodo lahko posvetili usposabljanju in \u0161e naprej dvigali ugled, ki ga Slovenska vojska u\u017eiva v domovini in drugje.<\/p>\n\n\n\n

Toma\u017e <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za\u010detno obdobje Bil je normalen delovni dan v Steklarni Roga\u0161ka, tam nekje v prvi polovici leta 2000. Kolega me je klical iz Dolenjske. Sporo\u010dil mi je, da so v takratnem 10. MOTB (10. Motorizirani Bataljon) za\u010deli zaposlovati profesionalne vojake. Po klicu ali dveh sem \u017ee pisal prijavo. \u017delja, da se zaposlim v vojski, je bila […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-23","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-pred-odhodom","post-preview"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=23"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":49,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/23\/revisions\/49"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=23"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=23"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=23"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}