Minilo je pribli\u017eno dva meseca od potrditve za\u010detka mojega dela na Norve\u0161kem. Za seboj imam vse formalnosti pred podpisom pogodbe in usklajevanja glede obojestranskih koristi \u2013 delodajalec me je hotel na delovnem mestu \u010dim prej, jaz sem imel polno opravkov glede prekinitev dosedanje pogodbe, odhoda iz Slovenske vojske in usklajevanja z dru\u017eino (predvsem selitev iz Belgije v Slovenijo in priprave za selitev na Norve\u0161ko).<\/p>\n\n\n\n
Po podpisu pogodbe sva se s Sabino o nadaljnjih korakih pogovorila kar na kavi. Kot nek brain-storming, ni\u010d zapisala, nobenega \u010dasovnega na\u010drtovanja, skratka neorganizirano. Pred pravim na\u010drtovanjem je bilo potrebno na\u0161e \u017eivljenje za en mesec preseliti \u0161e nazaj v Slovenijo. V grobem je bil na\u010drt razdeljen na tri dele: selitev v Slovenijo, ureditev vsega potrebnega in priprave za Norve\u0161ko ter sama selitev na Norve\u0161ko.<\/p>\n\n\n\n
Selitev v Slovenijo je potekala precej gladko. Na\u0161 urnik je bil zapolnjen, poleg formalnih postopkov (ki so predpisani in jih je potrebno samo slediti) pa se je bilo potrebno posloviti od vseh prijateljev. Vse skupaj je bilo la\u017eje, saj si nismo rekli \u00bbz bogom\u00ab, ampak le \u00bbdo naslednjega snidenja\u00ab. Z mednarodnimi izku\u0161njami smo spoznali, da je svet resni\u010dno majhen in da se prej ali slej vedno sre\u010damo. Napovedanih je bilo tudi nekaj obiskov in sre\u010danj, stike pa ohranjamo tudi preko socialnih omre\u017eij in spleta. \u010ce povzamem, se nikomur ni prijetno poslavljati, tako da smo to posku\u0161ali omiliti, kolikor je pa\u010d \u0161lo.<\/p>\n\n\n\n
Ko je bila selitev v Slovenijo za nami, smo za\u010deli s pripravami za pot na Norve\u0161ko. Tu je na\u010drte malce ote\u017eil Jernej, ki je novembra dopolnil dve leti. Odkril je, da je iz samo njemu znanega razloga fino, \u010de zganja trmo. To smo kmalu premostili (ali bolje re\u010deno, se navadili) in se resno lotili dela in obveznosti pred odhodom.<\/p>\n\n\n\n
Komunikacija z Norve\u0161ko in formalne priprave so potekale odli\u010dno. Postopki so bili jasni, znani in \u010dasovno dolo\u010deni. To je pomenilo, da sem po elektronski po\u0161ti dobival obrazce za nastop na delo, odprtje ra\u010duna, najem hi\u0161e \u2026 takrat, ko je bil \u010das za podpis le-teh. En teden pred bo\u017ei\u010dnimi prazniki je bilo vse nared za moj prihod. Ostali so postopki doma, ki pa so prihajali neredno. Slovenski javni sektor je znan po zapleteni birokraciji. Bolj kot to me je motilo, da se zelo malo stvari da urediti preko elektronske po\u0161te. Obisk na upravni enoti ali ZZZS je bil potreben za vsako stvar. Poleg tega je bilo potrebno obiskati Ministrstvo za obrambo za oddajo slu\u017ebenih kartic in dokumentov. Seveda jih po po\u0161ti ni mo\u017eno poslati. Potrebno se je peljati tja in jih oddati osebno, saj je potreben podpis \u2026<\/p>\n\n\n\n
Najve\u010d \u010dasa nam je vzelo pakiranje. Najeta hi\u0161a na Norve\u0161kem je popolnoma opremljena, tako da se je bilo te\u017eko odlo\u010diti, kaj bi vzeli in kaj pustili doma. Tam je miza, tam so stoli (s tekstilnimi prevlekami) etc., najin sin pa je kar \u017eiv. Ali ni bolje, da uni\u010di najine stole in najino mizo (na Norve\u0161kem se po poro\u010danjih ve\u010dkrat zgodi, da od varnostnega vpla\u010dila, ki pri nas \u0161teje 4 najemnine, od\u0161tejejo del za vsako minimalno \u0161kodo, ki je vidna (v\u010dasih celo nevidna). Tako sva se odlo\u010dila, da vzameva vse, kar se bo verjetno uni\u010dilo, obrabilo, razbilo \u2026 njihove stvari pa bova shranila v klet, kjer je dovolj prostora.<\/p>\n\n\n\n
Poleg pakiranja je bilo potrebno razmisliti, kako in kdaj bomo potovali. Zaradi moje slu\u017ebene poti v januarju smo se odlo\u010dili, da Sabina in Jernej ostaneta \u0161e en mesec pri dru\u017eini v Sloveniji. Poleg njiju bo potoval Sabinin brat Leon, ki vlogo krstnega botra opravlja ve\u010d kot odli\u010dno. Ob vseh \u0161tudijskih obveznostih je takoj ponudil svojo pomo\u010d. Na vsakem koraku sva bila dele\u017ena tudi pomo\u010di od dedkov in babic. Vsi skupaj so omogo\u010dili, da na\u0161e priprave potekajo \u010dim manj stresno.<\/p>\n\n\n\n
V \u010dasu, ko to pi\u0161em, priprave \u0161e niso kon\u010dane. Glavno sporo\u010dilo za vse, ki razmi\u0161ljajo o odhodu v tujino in imajo dru\u017eino je to, da si je potrebno vzeti \u010das za priprave po korakih, pri \u010demer velikanski kup obveznosti postane manj\u0161i in bolj pregleden. Na nekaj stvari sva se spomnila sama, na kar nekaj pa so naju opozorili tudi prijatelji in dru\u017eina, tako da se le posvetujte. Prav tako je neizogibno, da kak\u0161na stvar ne gre po na\u010drtu, zato je stres tudi del programa.<\/p>\n\n\n\n
Glede na pretekle izku\u0161nje veva, da je to normalen postopek in da bo bolje, ko se enkrat ustalimo. Takrat bo napo\u010dil \u010das, da spoznamo nov dom in novo okolje. Ne glede na ves stres in negotovosti \u0161e vedno mislim, da je potrebno iti iz (relativno) udobnega doma\u010dega okolja, kjer ve\u010d predvidljivega in poznanega, a brez mo\u017enosti za napredovanje in razvoj. Vsak, ki pri sebi misli, da je sposoben ve\u010d, da bi moral biti bolje pla\u010dan, da se mu godi krivica (sploh v javnem sektorju, kjer napredovanje mimo starej\u0161ih sodelavcev ni tako enostavno), mora vsaj pogledati \u0161e druge opcije, se soo\u010diti z izzivi in jih sprejeti.<\/p>\n\n\n\n
Toma\u017e<\/em> <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Minilo je pribli\u017eno dva meseca od potrditve za\u010detka mojega dela na Norve\u0161kem. Za seboj imam vse formalnosti pred podpisom pogodbe in usklajevanja glede obojestranskih koristi \u2013 delodajalec me je hotel na delovnem mestu \u010dim prej, jaz sem imel polno opravkov glede prekinitev dosedanje pogodbe, odhoda iz Slovenske vojske in usklajevanja z dru\u017eino (predvsem selitev iz […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-25","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-pred-odhodom","post-preview"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":50,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25\/revisions\/50"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}