{"id":40,"date":"2015-01-08T20:08:00","date_gmt":"2015-01-08T20:08:00","guid":{"rendered":"https:\/\/velkomen.eu\/?p=40"},"modified":"2022-12-14T20:34:38","modified_gmt":"2022-12-14T20:34:38","slug":"belgija-da-te-ne-pozabim","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/2015\/01\/08\/belgija-da-te-ne-pozabim\/","title":{"rendered":"Belgija, da te ne pozabim \u2026"},"content":{"rendered":"\n

\u017de na poti do vhodnih vrat postane jasno, da smo na pravem mestu, saj di\u0161i \u017ee od dale\u010d. Skoraj vsi so \u017ee tu, sli\u0161i se glasna in vesela sloven\u0161\u010dina, tudi nekaj ptujskega nare\u010dja, iz radia odmevajo doma\u010di hiti, na \u017earu cvr\u010dijo so\u010dni \u010devap\u010di\u010di, doma marinirana perutnina, kak kotlet in nekaj bu\u010dk. \u017deljko je po petih urah kon\u010dno odprl posodo za podpeko, z drugo roko pa me\u0161a cigansko pe\u010denko. Miza je spet polna, \u017eenske so pripravile razne solate, polnjene roglji\u010dke, pisana peciva in doma\u010d ajdov kruh. Odlo\u017eim \u0161e svoje biskvitne rulade in \u017ee se pridru\u017eimo veseli tovari\u0161iji. Ko Frenki na mizo prinese nekaj hladnih Jupilerjev in ob posebnih prilo\u017enostih \u0161e buteljko Moneta, postane jasno, da to ni piknik pri nas doma v Slovenij. Tukaj sosedje govorijo francosko in imajo nekoliko druga\u010dne navade, ki jih v dveh letih bivanja v Belgiji nisem uspela popolnoma razvozlati.<\/p>\n\n\n

\n
\"PddicMonkey<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Odhoda nismo pri\u010dakovali tako hitro, pa se je naposled le zgodilo to, o \u010demer nismo upali veliko sanjati. In spet se je bilo treba posloviti, ko pa smo se komaj navadili na ta kraj in nove ljudi, ki so s \u010dasom postali dobri prijatelji. \u017diveli smo blizu drug drugega in se videvali skoraj vsak dan. Spomnim se, kako sva s Sa\u0161o prvi\u010d peljali najina otroka v belgijski vrtec in se po odhodu na robu solz in polni slabe vesti druga drugo tola\u017eili in mirili. Na prvi obisk k pediatru pa naju je z Jernejem odpeljala Janja. Brez nje bi se zelo te\u017eko prebijala skozi vse nove jezikovne in birokratske ovire. Takrat sem se nau\u010dila, da rendezvous ni le zmenek, ampak tudi termin za naslednji obisk, ki so bili od takrat naprej vedno hitri in spro\u0161\u010deni (razen pri cepljenjih). Tudi Helena nam je pomagala s svojim odli\u010dnim znanjem franco\u0161\u010dine, opravila klic ali pa razlo\u017eila kak dokument. Veselila sem vse vsakega dru\u017eenja, kavice in praznovanja, ki smo jih Slovenke pre\u017eivele skupaj. Veliko nas je bilo, vsaka po svoje zanimiva in zabavna. Nazadnje smo se dobile \u0161e pri nas v stanovanju, kjer so mi pripravile ganljivo presene\u010denje ob odhodu.<\/p>\n\n\n\n

Nasploh pa je bilo \u017eivljenje v SHAPE-u vedno dru\u017eabno in aktivno, saj skupnost ponuja \u0161tevilne zanimive vsebine. Pestra ponudba vklju\u010duje vse od adrenalinskih \u0161portov do \u017eenske bibli\u010dne skupine. Nekje vmes je tudi pevski zbor, ki ga vodi na\u0161a Mojca. Pod njeno taktirko smo pripravili kar nekaj odli\u010dnih nastopov in u\u017eivali ob tedenskih vajah. Naj omenim tudi to, da je v SHAPE-u ve\u010dkrat zazvenela slovenska pesem v njeni \u010dudoviti izvedbi, Mojco pa je tu in tam spremljal mlad belgijski harmonika\u0161 Laurent, ki je svoje znanje uril pri slovenskih mojstrih. Leto se je komaj za\u010delo, Moj\u010din urnik nastopov pa se \u017ee polni. O\u010ditno so bo\u017ei\u010dni nastopi ponovno prepri\u010dali. Ne bom pozabila predlanskega bo\u017ei\u010dnega nastopa v impozantni rezidenci nem\u0161kega NMR-ja, kjer nas je \u017ee na parkiri\u0161\u010du sve\u010dano pri\u010dakala stra\u017ea in nas lepo pospremila do vhoda. Pa seveda nastopa z bruseljskim simfoni\u010dnim orkestrom in petja norve\u0161ke himne za njihovo skupnost. Lepo smo se imeli, \u0161e posebej po zaklju\u010denih vajah, ko smo se ve\u010dkrat do solz nasmejali kak\u0161ni slovenski, britanski ali francoski neumnosti.<\/p>\n\n\n

\n
\"PicMonksey<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pogosto so bile na sporedu tudi razne sve\u010danostim, ve\u010dinoma voja\u0161ke narave. Tako sem se punca z obrobja halo\u0161kih gri\u010dev vsa \u00bbopedenana\u00ab z dru\u017eino, sama ali v zborovski zasedbi odpravila na sve\u010dane voja\u0161ke ma\u0161e, elegantna kosila \u00bbLadies Luncheon\u00ab, glasbene nastope in \u0161tevilne zaklju\u010dke. Zanimiv primer tak\u0161nega zaklju\u010dka je \u00bbEnd of Dart Season\u00ab, ki ga prireja pikado klub (v prej\u0161nji sezoni je slovensko\/hrva\u0161ka skupina zasedla zaslu\u017eeno prvo mesto). Prireditev se je za\u010dela s pompozno procesijo, pihalno godbo, se nadaljevala z odli\u010dno ve\u010derjo in \u0161tevilnimi govori ter kon\u010dala s skupino vinjenih Britank srednjih let, ki so v previsokih petah, prekratkih krilih ter pernatimi modnimi dodatki rde\u010de barve ena za drugo pristajale pod mizo. Ain\u2019t we have fun! \":)\"<\/p>\n\n\n\n

\"PicMonkey<\/figure>\n\n\n\n

Vsaka taka prireditev je bila vsekakor odli\u010dna prilo\u017enost za pridobivanje mednarodnih poznanstev. Najbolj prijetno je bilo z na\u0161imi pevci, v \u0161panski konverzacijski skupini ali pa kar tako na ulici s sosedi. Spoznala sem veliko \u010dudovitih ljudi, ki so me marsikaj nau\u010dili in pustili dragocen pe\u010dat v mojem \u017eivljenju. Poklicna plesalka Beti iz Mad\u017earske naju je s Sa\u0161o u\u010dila plesa in nekaj osnov mad\u017ear\u0161\u010dine. Britanka Charlie je sodelovala pri mojih, Alenkinih in Moj\u010dinih kuharskih gostovanjih ter nam pripravila odli\u010den Shepherd\u2019s Pie. Sosedje iz Hrva\u0161ke so vedno ponudili pomo\u010d, ko smo jo potrebovali. Bili so prijetna dru\u017eba in dobri prijatelji, tako da je bilo slovo \u0161e toliko te\u017eje. Sosedi iz Afganistana in Tur\u010dije sta nam skoraj vsak teden prinesli kak\u0161no perzijsko specialiteto, povabljeni pa smo bili tudi na \u0161panski piknik, kjer je sosed pripravil velikansko paeljo, soseda iz Gr\u010dije pa je prinesla \u0161e njihovo solato in nekaj tipi\u010dnih sladic in pija\u010d. Toliko krasnih ljudi in prisr\u010dnih spominov.<\/p>\n\n\n\n

\"PicMonkey<\/figure>\n\n\n\n

Nekaj mednarodnih izku\u0161enj sem uspela pridobiti tudi na delovnem mestu. Zadnjih \u0161est mesecev sem bila honorarno zaposlena v vrtcu ameri\u0161ke vojske, ki ga je obiskoval tudi na\u0161 Jernej. Na za\u010detku sem bila zadol\u017eena za razne administrativne naloge, sprejem in registracijo novih otrok, pripravo potrebne dokumentacije, koordinacijo in pomo\u010d star\u0161em. Intervju pred zaposlitvijo je bil zelo spro\u0161\u010den in prijeten, prvi vtisi pa pozitivni. Vsak izmed zaposlenih je moram opraviti uvajanje in izobra\u017eevanje, ki je potekalo nekaj tednov in se nadaljevalo kontinuirano ob delu. Pravzaprav je spominjalo na \u0161tudijsko izobra\u017eevanje z razli\u010dnimi moduli, po opravljenem preverjanju pa si lahko prejel celo certifikat o usposobljenosti. Tako sem prvih nekaj dni pre\u017eivela nad debelo mapo z raznimi varnostnimi predpisi in pravili, pred VHS-posnetki iz osemdesetih let in v pogovorih s simpati\u010dno Ginger, ki je vodila izobra\u017eevanja. Sledilo je \u0161e izpolnjevanje vpra\u0161alnikov, ki sem jih dobila med ve\u010durnim opazovanjem dela v vsaki posamezni u\u010dilnici.<\/p>\n\n\n

\n
\"unnamed\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Nato se je za\u010delo uvajanje v administrativna dela. Od tu naprej je za\u010detna navdu\u0161enost za\u010dela upadati. Administratorka, ki me je uvajala, je bila visoko nose\u010da in utrujena, delati pa je morala skoraj do roka poroda. Izvedela sem, da Ameri\u010dani ne poznajo pla\u010danih porodni\u0161kih dopustov. Na voljo je le 12 tednov nepla\u010danega dopusta, ki si ga ve\u010dina ne more privo\u0161\u010diti, zato se kar hitro vra\u010dajo nazaj na delo. Tako tudi moja sodelavka, ki se je vrnila dva meseca po porodu, h\u010derkico pa je vpisala v najmlaj\u0161o skupino v vrtcu. Tudi mene so kmalu poslali v razrede, kjer sem pomagala vzgojiteljicam. Najprej le ob\u010dasno, nato pa kar vsak dan in z vsemi starostnimi skupinami (od nekaj mesecev do 5 let). Bila sem presene\u010dena, da formalno sploh lahko opravljam tak\u0161no delo, saj nimam ustrezne izobrazbe. Pa sem lahko, in to celo v skupini z najmlaj\u0161imi, saj pri njih za tak\u0161no delo izobrazba in izku\u0161nje niso pogoj. Kmalu sem ugotovila, kako je to sploh mogo\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Mre\u017ea ameri\u0161kih voja\u0161kih vrtcev CDC deluje po zelo dodelanem in sistemati\u010dnem programu, kjer je vsak \u0161e tako majhen korak do potankosti opisan in dolo\u010den. Vsega se je torej potrebno nau\u010diti sproti in slediti njihovim eksplicitnim navodilom, ki dopu\u0161\u010dajo zelo malo samoiniciativnosti in kreativnosti. Ta rigorozen na\u010din dela na nek na\u010din odtehta izobrazbo in izku\u0161nje, saj se je v vsakem primeru potrebno prilagoditi njihovemu na\u010dinu dela. Nadzorne kamere so nas spremljale na vsakem koraku, vzgojiteljice pa smo imele posebne zapisnike, kjer smo za vsakega otroka vodile agendo previjanja (najmanj\u0161i vsako uro, starej\u0161i vsaki dve) in vsebine plenic; zapisovale kdaj, kaj in koliko je kdo jedel; kdaj in kako je spal, prihod in odhod ipd. Na dodatnih formularju smo morale opisno evidentirati vsako po\u0161kodbo, prositi za odobritev osnovnih krem ter ves \u010das voditi \u0161tevilo prisotnih otrok in vzgojiteljic (predpisano normo je bilo potrebno obvezno upo\u0161tevati). To dokumentacijo je bilo potrebno izpolnjevati sproti, kar je vzelo kar veliko \u010dasa, ki bi ga druga\u010de porabile za otroke. Kurikulum je na papirju zgledal odli\u010dno, vendar ga zaradi pomanjkanja osebja in \u010dasa ni bilo mo\u017eno v celoti izvajati. Tako so v skrajnih primerih tudi direktorica in njene pomo\u010dnice delale v u\u010dilnicah. Nekoliko mu\u010dne so bile tudi mese\u010dne protipo\u017earne vaje z evakuacijami, zaradi katerih se otroci nikoli ne sezuvajo. Dobila sem ob\u010dutek, da ves ta nadzor in dodelanost ne slu\u017eita toliko v dobro otrok kot v za\u0161\u010dito same institucije pred morebitnimi obto\u017ebami.<\/p>\n\n\n\n

Vzgojiteljice (in en vzgojitelj) prihajajo iz razli\u010dnih dr\u017eav, tako da vsak prina\u0161a nekaj svojih kulturnih posebnosti. Najbolje sem se ujela s sodelavkami iz Poljske, Maroka, Rusije, Ruande, Kambod\u017ee in Kolumbije, od katerih so nekatere delale tudi v Jernejevi skupini. Vse imajo dolgoletne izku\u0161nje in so mi pri uvajanju potrpe\u017eljivo pomagale. Prav zanimivo je bilo poslu\u0161ati njihove zgodbe in debatirati o \u017eivljenjskih vrednotah in izku\u0161njah. Tudi od njih sem se te\u017eko poslovila.<\/p>\n\n\n\n

Narava mojega dela pred to izku\u0161njo ni bila tako iz\u010drpavajo\u010da in fizi\u010dno naporna, tako da je \u0161e toliko bolj dragocena. Miselno delo za ra\u010dunalnikom in delo v tako pisanem kolektivu sta zelo razli\u010dna, saj ni mo\u017eno predvideti dinamike, ki jo razvije\u0161 s sodelavci in nato \u0161e z otroki in njihovimi star\u0161i. Na mal\u010dke sem se tudi navezala, saj so nekateri z mano naredili svoje prve korake, se potola\u017eili, ko je kaj bolelo, vneto poslu\u0161ali, ko sem prepevala o hudi mravljici, in me tu in tam \u0161e malo pobruhali. Jaz pa sem se od njih nau\u010dila u\u010dinkovitega in natan\u010dnega dela, dobre koncentracije v zelo hrupnem okolju, pridobila sem na samozavesti, izgubila strah pred varovanjem tujih otrok, precej pa se je pove\u010dal tudi moj repertoar angle\u0161kih otro\u0161kih pesmic.<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih se spra\u0161ujem, kaj bi bilo, \u010de bi \u0161e ostali. Najbr\u017e bi vztrajala pri tem delu in se \u0161e dodatno izobra\u017eevala, \u010deprav mi je bilo v\u010dasih kar te\u017eko. Tudi Jernej bi ostal s svojimi prijatelji, ki jih je \u017ee vse kar dobro spoznal. \u0160e naprej bi u\u017eival v jutranjih glasbenih prestavah vzgojiteljice Viktorije in se s so\u0161olci veselo podil po zunanjem igri\u0161\u010du. Ni se \u0161e prav zavedal, da odhaja drugam, zato je bilo te\u017eko predvsem meni, ko sem mu rekla, naj prijateljem \u0161e zadnji\u010d pomaha. On je hotel predvsem hitro nazaj domov, ker je vedel, da ima mami skrito \u010dokoladico, v hladilniku pa cel zaboj\u010dek jagod. Ja, bilo je kar nekaj te\u017ekih trenutkov, ki so pri\u0161li v paketu s to novo veliko prilo\u017enostjo. Kot sem opisala v prej\u0161njem prispevku, je lahko tak\u0161no \u00bbpuljenje korenin\u00ab bole\u010de in naporno, smo pa dobro vedeli, da je Belgija le za\u010dasna postojanka. \u010cez eno leto bi bilo najbr\u017e \u0161e te\u017eje. Bila je res \u010dudovita izku\u0161nja, od\u0161li smo pa takrat, ko je bilo najlep\u0161e. Bolje se ne bi moglo zgoditi.<\/p>\n\n\n\n

\"PicMonkey<\/figure>\n\n\n\n

Sabina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u017de na poti do vhodnih vrat postane jasno, da smo na pravem mestu, saj di\u0161i \u017ee od dale\u010d. Skoraj vsi so \u017ee tu, sli\u0161i se glasna in vesela sloven\u0161\u010dina, tudi nekaj ptujskega nare\u010dja, iz radia odmevajo doma\u010di hiti, na \u017earu cvr\u010dijo so\u010dni \u010devap\u010di\u010di, doma marinirana perutnina, kak kotlet in nekaj bu\u010dk. \u017deljko je po petih urah kon\u010dno […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-40","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zivljenje-na-norveskem","post-preview"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=40"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":51,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40\/revisions\/51"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=40"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=40"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/velkomen.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=40"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}