Dobro jutro, svetlo jutro!

Kako vem, da je pomlad? Domačinka mi je pri zborovskih vajah mimogrede pokazala fotografijo zvončkov in žafranov, ki so baje že vsepovsod po mestu. Torej je zimsko spanje zaključeno, končno! Mogoče še nisem slišala prve kukavice ali pa tistega lepega jutranjega čivkanja, pa tudi kmetje še niso začeli zlivati gnojnice. No, pred nekaj dnevi pa se je pomlad le začela prebujati tudi pri nas in omenjeni indikatorji so bili prisotni (razen kukavice). Moram reči, da je tudi tukaj čudovita, sveža, nekoliko hladnejša, živo zelena in vsak dan dve minuti svetlejša. Sveta Lucija je opravila svoje in ljudje so spet kot prerojeni … skoraj  Tako kot tisti žafrančki, ki se še niso prav razcveteli. Čebele so še napol zaspane pa tudi pajki še niso začeli plesti svojih velemest po bližnjem grmovju. Se pa čuti v zraku, da smo na dobri poti, zato objavljam nekaj dokaznega gradiva. Prijeten občutek, ko lahko stojim na neverjetno mehkem in živo zelenem mahu, je res nepopisen. Kaj tako mehkega še nisem doživela, človek bi se kar ulegel in zaspal. Pa sem to čudovito gozdno pot odkrila komaj zdaj, čeprav je le dobrih 100 metrov vstran od naše hiše.

Sonce je tukaj res zlata vredno, saj ga kar nekaj časa ni bilo na spregled. Ljudje po mestu sedijo zunaj po pločnikih in pijejo kavo, tako da na prvi pogled ni jasno, če gre za berače ali martinčkarje. Gozdovi so polni otrok, ki se plazijo po visokih skalah in iščejo še zadnje luže. Tam so bili tudi pozimi, a brez moje prisotnosti. Ne premorem namreč toliko vikinške krvi, da bi v takšnem vremenu plezala po smrekah in preštevala storže  Mogoče se do druge zime še malo otrdim in si nabavim predvsem boljšo opremo.

Ravno pred nekaj dnevi sem se z domačinko pogovarjala, zakaj je tu ženskam praktičnost na prvem mestu. Veliko jih uporablja kolo oz. hodi peš (to spodbuja tudi država), zato so bolj kot visoke pete in dodelan make-up pomembna trpežna in nepremočna oblačila  ter predvsem udobna in topla obutev. Pod volneno kapo in pri ostrem vetru s pršenjem pa še tako močan Taft izgubi bitko z naravo. Frizerji so za redne obiske tako ali tako predragi, lepotilnih salonov pa je le za vzorec. Res videvam predvsem ženske z dolgimi lasmi, seveda pa ni nujno, da je to povezano.                           (Norge: Fra høyfjellet, fotograf: ukjent, utgiver: Normanns kunstforlag AS, ukjent år)

Sicer je pa pred vrati velika noč, čas, ko se ljudje za daljše obdobje posvetijo svojim domačim in samemu sebi. Nikjer na svetu namreč velikonočni prazniki ne trajajo tako dolgo kot ravno na Norveškem. Vendar se kljub obilici prostega časa večina domačinov spet napoti proti severu, na sneg in smuči (in ponovno nadene volneno kapo). Zvončki lahko počakajo. Tudi mi bomo te praznične dni preživeli večinoma na prostem, tako da se obeta še kakšna reportaža s terena … z zvončki in trobenticami vred! 

(God påske, kunstner: ukjent, utgiver: Eberh. B. Oppi, ca. 1947)