Mesec: avgust 2015

Kmalu bo šlo zares, ravno sem vložila vso potrebno dokumentacijo za t.i. »residence permit« oz. dovoljenje za bivanje, s katerim dobim pravico do zaposlitve na Norveškem. Moj postopek se nekoliko razlikuje od običajnega, saj imamo zaradi Tomaževe službe drugačen status, sem pa lahko pobližje spoznala način urejanja tega dovoljenja. Na kratko bom opisala prijavo in postopek iskanja dela na Norveškem, ki velja tudi za nas Slovence.

Norveška ni članica EU, ima pa kot članica Evropskega gospodarskega prostora z EU sklenjen sporazum o prostem pretoku delavcev, ki Slovencem omogoča, da na Norveškem delamo pod enakimi pogoji kot domačini. Vsak EU-državljan, ki želi na Norveškem ostati za dlje kot tri mesece, se mora najprej registrirati, to pa lahko opravi na bližnji policijski izpostavi. Za bivanje, krajše od šestih mesecev, je potrebno pridobiti začasno identifikacijsko številko (D-nummer), za daljše bivanje pa osebno identifikacijsko številko, ki jo imajo tudi vsi Norvežani. Če se torej na Norveško odpravite kot iskalec zaposlitve, lahko v državi brez dela ostanete največ šest mesecev.   

Pravico do zaposlitve pa pridobite z zgoraj omenjenim dovoljenjem za bivanje, za katerega lahko zaprosite na spletni strani Direktorata za priseljevanje (UDI), ki je na voljo tudi v angleškem jeziku. Za pridobitev le-tega potrebujete konkretno ponudbo za zaposlitev (pogodbo) oz. dokazilo o zagotovljenih finančnih sredstvih za preživljanje. Obstaja še poseben postopek za iskalce zaposlitve s (pred kratkim pridobljeno) strokovno izobrazbo oz. iskanimi kvalifikacijami, pri tem je potrebno priložiti prevode spričeval in podobnih dokazil. Nato je potrebno zbrati zahtevano dokumentacijo in jo osebno predati na policijski postaji. Tu pa se tudi začnejo prvi izdatki, saj je potrebno plačati upravne pristojbine, v mojem primeru vrtoglavih 3700 NOK (412,98 EUR). Na dovoljenje se čaka nekaj tednov, lahko tudi več, vendar se k prijavi lahko priloži prošnjo, ki omogoča, da se z delom lahko začne tudi med samim postopkom.

Trenutno so najbolj iskani poklici s področja nege in varstva, izobraževanja, storitvenih dejavnosti, turizma, gradbeništva, industrije in akademskega raziskovanja (Vir: EURES). V zadnjih mesecih so poročali o številnih odpuščanjih na področju naftne industrije, saj je geopolitična kriza, povezana s svetovnim trgovanjem nafte, dosegla tudi Norveško. Nekatere naftne ploščadi so zaradi visokih vzdrževalnih stroškov že zaprli. Inženirji s tega področja se zato soočajo z negotovostjo in strahom pred izgubo službe. Vseeno pa naftna industrija v Stavangerju nudi še največ dela in možnosti razvoja, pa tudi napovedi za prihodnja leta so obetavna, tako da panike še ni čutiti.  

Plače so razmeroma visoke in se na prvi pogled zdijo sanjske (povprečno nekaj čez 5200 EUR bruto na mesec). Spodaj je tabela povprečne letne plače glede na gospodarsko panogo za leto 2014.

VIR: Norveški statistični urad (http://www.ssb.no/en)

Neto znesek je seveda nekoliko nižji, saj je potrebno odšteti vsaj 35,2 % davka in še dodatnih 9 % ali 12 %, glede na višino plače. Končni znesek se morda še vedno zdi precej visok, vendar je potrebno omeniti še visoke stroške najemnine, hrane, goriva, storitev … V spodnji tabeli je primerjava nekaterih osnovnih izdatkov.

Tedenska primerjava cen različnih trgovin: http://enhver.no/priser/

Norveška velja tudi za eno od držav z najbolje urejenimi in humanimi delovnimi pogoji. Tudi po poročanju kolegov, ki tu živijo že nekaj časa, lahko to potrdim, saj je razporeditev prioritet nekoliko drugačna kot v tipični kapitalistični družbi. Nadure so prej pokazatelj neuspeha, saj delavec ni sposoben svojega dela opraviti v določenem času, ki je za to namenjen. K najpomembnejšim vrednotam namreč spada preživljanje časa z družino in prosti čas v naravi. V odprtih vrtcih, na igriščih in drugod videvam presenetljivo veliko mladih očetov, ki sami skrbijo za otroke, ko so mame v službi. Imajo namreč uspešen model za spolno uravnoteženost v gospodarstvu (zakonsko določeno 40-odstotno zastopanost žensk na vodilnih položajih, enakopravnost pa strateško uvajajo na različnih institucionalnih ravneh). Staršem pripada 46 tednov starševskega dopusta s 100-odstotnim nadomestilom ali 56 tednov dopusta z 80-odstotnim nadomestilom. Od tega je 10 tednov namenjenih le očetu.

Ena izmed večjih ovir, na katero lahko naleti tuji iskalec zaposlitve, je neznanje jezika. Norveški jezik ima dve uradni knjižni različici, ki se v javni rabi enakomerno uporabljata. Stavanger pa ima poleg tega še posebej izrazito narečje, ki se po poročanju Norvežanov precej razlikuje od knjižnega jezika, ki ga npr. govorijo v Oslu. Na nekaterih področjih je za zaposlitev dovolj tudi aktivno znanje angleškega jezika (če v zameno lahko ponudite neko specifično in iskano znanje), vendar kaj hitro postane jasno, da brez znanja jezika ne bo šlo. Sicer več kot 80 % prebivalstva govori angleško, je pa med razpisi skoraj povsod zaslediti zahtevo po znanju norveščine. Do sedaj sem sicer spoznala nekaj posameznikov, ki so dobili delo tudi brez oz. z začetnim znanjem jezika, in sicer v fitnesu, v gostinstvu, pa tudi nekaj inženirjev, ki delajo v mednarodnih podjetjih. Pri iskanju dela je tako potrebna iznajdljivost in dobra pripravljenost, za začetek pa si je še dobro izbrati katerega izmed številnih jezikovnih tečajev (od 3500 NOK/modul) ali pa si vsaj poiskati najbolj primeren spletni vir za učenje. O jeziku in učenju bom pisala v naslednjem prispevku, zaenkrat pa lahko omenim še eno vzpodbudno zanimivost. Norveška slovnica namreč velja za najpreprostejšo med germanskimi jeziki (pa tudi znanje angleščine in nemščine nekoliko pomaga). Det var alt for nå. Takk for at du leste!