Kot prevajalka imam to prednost, da lahko svoje delo opravljam kjerkoli. Ker se je pojavilo nekaj novih priložnosti in projektov, sem se odločila za svoje malo prevajalsko podjetje, ki sem ga ravnokar ustanovila. Poleg tega delam še kot nadomestna učiteljica na eni izmed tukajšnjih mednarodnih šol, tako da sem se po dolgem času spet z velikim navdušenjem sprehodila po šolskih hodnikih. Temu bom namenila poseben prispevek, ker se je nabralo že toliko zanimivih vtisov, ki so mi dali vedeti, da sem res že nekoliko “starejša”. Tukaj pa bom poskušala razjasniti postopek ustanovitve samostojnega podjetja.
Ustanovitev s.p.-ja (Enkeltpersonforetak) je enostavna in hitra. Nekoliko bolj zahtevna je morda registracija tujih državljanov in pridobitev identifikacijske številke (začasna D-number ali ID-number). Pravico do zaposlitve tuji državljani pridobijo z dovoljenjem za bivanje (Residence Permit), za katerega lahko zaprosijo na spletni strani Direktorata za priseljevanje (UDI), ki je na voljo tudi v angleškem jeziku (o tem nekoliko več v enem izmed prejšnjih prispevkov).
Podjetje je možno ustanoviti že z začasno identifikacijsko številko. Najprej ga je potrebno registrirati v registru za pravne subjekte “Central Coordinating Register for Legal Entities”, kar je možno opraviti preko spleta (Altinn) in brezplačno. S tem prejmete identifikacijsko številko podjetja, nakar se nekatera podjetja morajo vpisati še v “Register of Business Enterprises”, kar pa je potrebno plačati (nekje 3000 NOK). Sem spadajo predvsem podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo/preprodajo blaga in pa podjetja z več kot petimi zaposlenimi. Po registraciji sledi obisk davčne izpostave, kjer je potrebno izpolniti obrazec glede napovedi prihodkov oz. dobička za prihodnje leto, na podlagi katerega nato izračunajo višino davka na dohodek. Pri tem je potrebno zaprositi za t.i. “Tax Deduction Card”, ki jo potrebujejo tudi tisti, ki so zaposleni pri kakšnem podjetju. Podjetnik mora davek plačevati vnaprej, in sicer v štirih obdobjih letno. Če na začetku oceni, da bo letni dohodek pod 50.000 NOK, davkov ni potrebno plačevati, tudi davka na dodano vredno ne. Nad tem zneskom pa velja več stopenj DDV-ja (25 %, 15 % in 10 %). Vsakršno spremembo in prekoračitev podanih napovedi je potrebno nemudoma sporočiti.
Zavarovanja si mora podjetnik urediti sam in so večinoma prostovoljna (razen zavarovanja za primer poškodbe delavca pri delu), deloma tudi pokojnino. Norveška ima dvotirni pokojninski sistem, en del si podjetnik plačuje sam, drugi del pa prispeva državni pokojninski sklad. Prispevke v ta sklad mora plačevati vsak samostojni podjetnik, ki zasluži več kot 49,650 NOK letno, in sicer 11,4 % glede na dohodek. Za zaposlene in druge oblike podjetij veljajo druge postavke.
Vsi birokratski postopki večinoma potekajo elektronsko in so tudi v angleškem jeziku. Poleg tega država vlaga v pomoč pri ustanavljanju in razvoju novih podjetjih. Na voljo so številne fundacije, projekti in svetovalne točke. Lep primer je državno podjetje Innovation Norway, ki si prizadeva za inovativnost, razvoj in promocijo podjetij.
V Sloveniji posamezniki samostojna podjetja pogosto ustanavljajo zaradi tuje iniciative, saj tako razbremenijo delodajalca, ki jim nato zagotovi delo. O tem sem se pogovarjala s tukajšnjimi podjetniki, tako tujimi kot domačini. Presenečena sem bila, da nobeden izmed sogovornikov takšnega primera ne pozna oz. da jim je ta praksa tuja in nenavadna. Vsak se glede svoje oblike podjetja odloči sam, in sicer glede na poslovni načrt oz. obseg dela. Prav tako nimajo težav s plačilno nedisciplino.
Iz uradnih arhivov državne statistike sem razbrala, da je s.p. oz enkeltpersonforetak najbolj pogosta oblika podjetništva, se jih pa tudi največ zapre.
Naftna kriza pušča posledice na vseh gospodarskih področjih, tako pri večjih korporacijah kot tudi pri manjših podjetnikih. Številni se soočajo z negotovostjo in strahom pred izgubo službe, ki so bile pred kratkim še varne in številčne. Veliko brezposelnih (med temi so v prvi vrsti tuji državljani) se zato vrača domov, drugi pa poskušajo najti alternativne načine zaslužka, tudi v podjetništvu in drugih panogah. V tukajšnji mednarodni skupnosti vedno pogosteje opažam nova majhna podjetja, ki se ukvarjajo z različnimi storitvenimi dejavnostmi, kot so kuhanje in dostava hrane, čiščenje, varstvo otrok, fotografiranje, frizerstvo, učenje inštrumentov in jezikov ter podobno. Potreba je precej velika, saj je zaradi osredotočenosti na naftno panogo lokalni storitveni sektor nekoliko zoperstavljen. Pomaga pa tudi nekompliciran in manj obremenjujoč način ustanavljanja podjetja, tako da imajo mali podjetniki na začetku več svobode in priložnosti za razvoj.