Stavanger, naš naslednji dom

Tokrat sem na Norveškem že drugič. Že 4. dan se vozim po isti poti v službo. Poskušam potrditi vtise prvega obiska, ko sem tu preživel nekaj dni. Zanimivo je biti v deželi, o kateri sem bral nekaj tisoč kilometrov južneje. To naj bi bila država, kjer je najbolje živeti. Bral sem tudi o ljudeh, da so zadržani, da so na videz neprijazni in vedno točni. Ne marajo zamudnikov in vdorov v zasebnost. Da jedo veliko rib in da so zato zdravi. Da imajo urejen socialni sistem, zdravstvo, šolstvo. Da ima to svojo ceno in je zato vse drago. Visoki davki, drago gorivo …

V Stavangerju in okolici veliko dežuje. Sam sem imel to srečo, da nisem okusil dežja, ki traja cel teden ali celo dva. Vreme je bilo prav prijetno. Takoj pri izhodu iz letališča sem opazil, da gre večina ljudi na avtobus. Avtobusni prevoz je (po mojih ocenah) izredno učinkovit. Cel teden sem se vozil z mestnim avtobusom in nikoli čakal na prihod več kot 10 minut. Poleg rednih mestnih linij, vsakih 15 min vozi tudi avtobus z letališča v Stavanger. Avtobusi niso nikoli prazni. Tu se pričakuje, da se bodo ljudje vozili z avtobusom. Je na voljo, ni predrag in relativno točen.

Norvežani resnično nimajo radi ljudi, ki zamujajo. Če se že zgodi (in bolje, da je to izjema), pričakujejo vsaj obvestilo. In zaradi tega so mnenja, da je javni prevoz neučinkovit. Na voznem redu piše, da avtobus pride ob uri, dejansko pa pride 2, 3 ali 5 min kasneje. Nesprejemljivo. Norvežani očitno ne potujejo v države Mediterana. Bolje tako, saj bi znoreli.

Agentka za nepremičnine mi je poslala sporočilo, da bo zamudila. Zamudila je 4 minute. Opravičevala se je prvih 5 minut srečanja. Človek pa dobi občutek, da je to res socialna država, ker se vsi zavedajo, da so cene višje, da je vse drago. Nič čudnega ni, če v restavraciji vsi od najnižjega uslužbenca do šefa iščejo najcenejši meni. Vsem je jasno, da iščem najbolj optimalno stanovanje za družino in mi pomagajo pri optimalizaciji stroškov. To se pričakuje od vseh.

V zimskem času so dnevi kratki, če je oblačno je cel dan bolj mračen. Ljudje se veliko sprehajajo, veliko se vozijo s kolesi, kolesarske steze so povsod. Višji menedžment, ki je zaposlen v naftni industriji, se vozi z avtomobili znamke Tesla. Za te električne avtomobile se ne plačajo davki. Tudi oni optimizirajo stroške, čeprav imajo dovolj velike prihodke za plačilo davkov. Nikogar nisem srečal, ki bi kazal razkošje in potrošništvo.

Za enkrat sem z videnim zadovoljen. Dogovor z nepremičninskim agentom je bil enostaven, kar je spet kazalo na učinkovitost. Na Norveškem za skoraj vse postopke (odprtje bančnega računa, sklenitev pogodbe, obisk zdravnika …) uporabljajo t.i. D-številko. Brez te številke naj ne bi mogel urediti ničesar. Pa vendar je agent takoj našel rešitev za sklenitev začasne pogodbe o najemu stanovanja. Brez nepotrebne birokracije, hitro in učinkovito.

Prvi vtisi o Norveški so vsekakor pozitivni. Le na vreme se bo potrebno navaditi. Če odmislim vreme, ostane neverjetna pokrajina (Stavanger leži ob fjordu), čist zrak in čista voda (ta danes postaja v večjih mestih redkost). Veselim se naslednjega obiska, ki bo daljši, mnogo daljši.

Tomaž